Mobitel: 040 529 850
E-mail: apolonija@soliris.si


Toliko večnosti
v zviti kotanji
uvelega lista,
toliko svobode
za zaprtimi vrati,
toliko voljne praznine!
 

 

Postelja iz jutranjih oblakov

Na postelji iz jutranjih oblakov
se peljejo ostanki srčnih sanj,
tam vse stvari poznajo svojo smer,
tam vem, kdo sem, kdo ti si, tam je mir.


 

Drevo tišine

Na križišču najinih cest
raste tišina.
V molk sprejemanja
je zavel nov veter.
Diši po svobodi,
po neskončnosti,
po sinjini.

Gledam, kako raste tisto,
česar še ne morem videti,
da se nekoč pokaže
v osupljivi lepoti nepričakovanega,
v popolnosti preprostega.

Gledam, kako raste nevidno,
tipam skozi zaveso
spreminjastega smeha otrok,
onkraj preprog vsakdana.

Skozi svoje oči gledam.

 

 

Podobe

Sreča ima mnogo obrazov.
V moji jaz mesim kruh,
ti pa mi pripoveduješ svojo zgodbo.

Je različnih okusov:
moja je zamolklo skrivnostna
kot nepričakovane jagode iz tvojih rok.

Kdo prešteje vse njene oblike?
Ti imaš najraje pogled in dotik,
v katerem ni nič samoumevnega.
Nekateri tudi bolijo.

Razkrije se takrat,
ko si dovolj močan,
da sprejmeš svojo šibkost.
Zapoje ti z glasom,
ki ga nezmotljivo prepoznaš za svojega,
in se zaveš,
da si ljubljen in nesmrten.

Moja sreča vedno diši po bližini.

 

Obvestilo o piškotkih

Soliris.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.